Kako sem? dobro, kakopak.
kako si?
me vpraša mnogokdaj vsak, ki me vsaj malo pozna, pa se - nič hudega sluteč - srečava nekega čudnega dne na kakšni od ljubljanskih ulic.
če sem dobro (dobro? kako je biti - dobro?), pač nekako izustim tisti sivi 'dobro', tisto belo laž.
če sem otožno, ali kot bi rekli 'slabo', pa... Tu se stvar ustavi.
Kako naj jaz govorim o svojih notranjih, osebnih, intimnih doživljanjih nekomu, ki pozna zgolj moje ime, moj podlasičast obraz in me nekje tam zadaj v meglicah spomina povezuje z glasbo ali s čimer koli pač že.?
Kako si? Dobro, kakopak - kaj pa naj ti namreč rečem, dragi tujec? Naj ti povem resnico, pa boš potem po nujnosti olike moral vrtati globlje, kamor pa niti ti niti jaz skupaj nočeva?
PS: Vsekakor ne nasprotujem popolnoma uveljavljenemu načinu pozdravljanja, samo prevprašujem ga. ali pač.
me vpraša mnogokdaj vsak, ki me vsaj malo pozna, pa se - nič hudega sluteč - srečava nekega čudnega dne na kakšni od ljubljanskih ulic.
če sem dobro (dobro? kako je biti - dobro?), pač nekako izustim tisti sivi 'dobro', tisto belo laž.
če sem otožno, ali kot bi rekli 'slabo', pa... Tu se stvar ustavi.
Kako naj jaz govorim o svojih notranjih, osebnih, intimnih doživljanjih nekomu, ki pozna zgolj moje ime, moj podlasičast obraz in me nekje tam zadaj v meglicah spomina povezuje z glasbo ali s čimer koli pač že.?
Kako si? Dobro, kakopak - kaj pa naj ti namreč rečem, dragi tujec? Naj ti povem resnico, pa boš potem po nujnosti olike moral vrtati globlje, kamor pa niti ti niti jaz skupaj nočeva?
PS: Vsekakor ne nasprotujem popolnoma uveljavljenemu načinu pozdravljanja, samo prevprašujem ga. ali pač.