Upor žalovalcev

Kaj mislite - da bom kaj bolj jokal,
če jih umrje tisoč, ne pa sto?
Pa dajte no! Saj nisem Bog ali robot,
da bi solze točil premo-sorazmerno!

Pač ne gre se joči, se ne da! ko enkrat
trupel štev preskoči meje nam srca.
Ne, ne jočemo za njimi,
ne za njimi, ne za njimi!
saj že jutri - prva poročila
bodo ponudila novih
sto neskončno tisoč trupel!
Pa kako naj jočemo za vsakim?!

Zato - dajmo svetu že besedo:
jokam le za svojimi in sosedom,
(in še nekaj sto izbranci)
potem se tu konča!
Saj sicer na koncu koncev
jokat nihče več ne zna.