kaj govorijo...
in o tem, kaj govorijo.
poznamo neštete kritike kapitalizma, in zdi se, da se vse ponavljajo. Pa naj se. Zdi se, da trdijo, da nismo svobodni - mi (ljudje, prebivalci Kapitalizma) pa se počutimo ravno obratno - kako nesvobodni? Kar hočem, lahko naredim.
poglejte, prijatelji, poslušajte vendar radio!... če ni v njem vsa obsodba našega sveta, kje je?
Poslušajte, kaj govorijo!!...
Ničesar ne rečejo, ničesar ne povejo - le govorijo! Poslušajte jih in se jokajte z mano!
NIČESAR. Ničesar ne povejo. Saj ne smejo - sicer jih očitno čaka obsodba sveta. (v mislih imam komercialne radio postaje, večino njih)
Govorijo
šali se šaljivec: Pahor je spet predlagal postavitev spomenika (in to je že konec vica!!! - kakšen perverzen odnos do države in njenih institucij - politika je namreč na teh radijih vic že če jo omenijo! - to pomeni da v ideološkem polju, v katerem so, oz. v katerega govorijo, vrednota resne državotvornosti, spoštovanja do države, do naše Skupnosti tj. Cerkve, sploh ne obstaja. Saj je politika VIC per se)
klepetavka: ste zopet poklicali, da se podružite? No, pa še kozarček ali dva, lep dan Vam voščimo na radiu!
oni dan sem čul perverzni 'zabavni' kviz: Ali veste, katero je glavno mesto države Ebola? Kdor po takšni perverziji (izkoriščanju surovega trpljenja za čisti dobiček, surov DENAR) ni za vekomaj ugasnil tega radia...
šaljivec: danes zjutraj sem previjal svojega otroka, in ko sem že skoraj končal, glej ga korenjaka, zopet me je presenetil z "novo pošiljko".
Ali pa one finte, ko pokličejo nekoga, ter se delajo neumnega - češ da totalno nič ne ve - in potem vsi čakajo, kako bo nesrečna žrtev odreagirala? Pa dajte, takšne igrice smo se igrali v 8. razredu devetletke, sedaj pa v njih ''uživa'' narod, odrasli narod - ljudje - ki bi morali mladim povedati Zgodbo o Ljubezni?
poglejmo še drugo polovico iste plati medalje.
Ljubezen, Mlada Ljubezen - kako sveta stvar! Kako globok izvir, kako najgloblja intima. Z njo vstanemo ali propademo. Usodna je.
Ohh, kakšna perverzija!! Vrtijo nam dan za dnem komade o ljubezni, o nesrečni ljubezni, ter po komadu, ki je govoril o tem, da sedaj, ko sem te izgubil, ne morem več živeti, veseli radijec nadaljuje: "Takole, lep komad na ta sončen dan, upam, da uživate z nami in - varno na cesti!".
To ni nič drugega kakor raz-intimljenje človeka - vsaj v simbolnem smislu nam jemljejo tisto, kar je najbolj naše, najbolj skrito in edino vredno: to vzamejo in se smehljajo ter nam voščijo "upam, da uživate ter da vam je v naši družbi prijetno. Ostanite z nami še naprej!" ter se hihitajo. In če nimamo 'najbolj notranjega', imamo le še bolj 'zunanje', in na koncu smo samo še - larfe.
Oh... To je resna zadeva. Teh procesov in stanj se ne zavedamo, ker smo jih že zdavnaj posvojili. Hočem reči: Stalno vrtijo komade o ljubezni (kar je na zahodu ''ljubezen'', to je na (bližnjem) vzhodu Bog oz. duhovnost, nacionalni ponos, očetnjava (?)). Stalno vrtijo komade o ljubezni (ki je v resnici najbolj Mi, to, kar smo kot Bogo-ljudje, kot Ljudje!!!), in se zraven smejijo, ter govorijo, kako je lep dan. Raz-vrednotijo nas, raz-galijo, da hodimo okoli kot živi Nagci, Prostaki - hodeč po podhodu slišimo iz zvočnikov živahni komad o tem, kako smo izgubili ljubezen, ter se malo gledamo in malo ne. In potem reče radijec: "Naa cesti Ljubljana-Koper..." To pomeni, da ne obstajamo več kot 'ljudje s srcem, zmožno ubijanja' - to je namreč eno od dostojanstev človeka, ampak obstajamo kot 'prazne larfe'.
Ne vem, če sem ubral pravo zaporedje besed, da bi vsaj malo nakazal, za kakšen problem gre. Lahko bi storil bolje.
Kdaj bomo spoznali, da imamo dostojanstvo Bogo-človeka? Človeka?
Treba je reči, da se 1.,2., in 3. program Radia Slovenija in Radio Ognjišče zdijo izvzete iz ostre obsodbe, zadnji vsaj zato, ker svoje ideologije ne zakriva.
poznamo neštete kritike kapitalizma, in zdi se, da se vse ponavljajo. Pa naj se. Zdi se, da trdijo, da nismo svobodni - mi (ljudje, prebivalci Kapitalizma) pa se počutimo ravno obratno - kako nesvobodni? Kar hočem, lahko naredim.
poglejte, prijatelji, poslušajte vendar radio!... če ni v njem vsa obsodba našega sveta, kje je?
Poslušajte, kaj govorijo!!...
Ničesar ne rečejo, ničesar ne povejo - le govorijo! Poslušajte jih in se jokajte z mano!
NIČESAR. Ničesar ne povejo. Saj ne smejo - sicer jih očitno čaka obsodba sveta. (v mislih imam komercialne radio postaje, večino njih)
Govorijo
šali se šaljivec: Pahor je spet predlagal postavitev spomenika (in to je že konec vica!!! - kakšen perverzen odnos do države in njenih institucij - politika je namreč na teh radijih vic že če jo omenijo! - to pomeni da v ideološkem polju, v katerem so, oz. v katerega govorijo, vrednota resne državotvornosti, spoštovanja do države, do naše Skupnosti tj. Cerkve, sploh ne obstaja. Saj je politika VIC per se)
klepetavka: ste zopet poklicali, da se podružite? No, pa še kozarček ali dva, lep dan Vam voščimo na radiu!
oni dan sem čul perverzni 'zabavni' kviz: Ali veste, katero je glavno mesto države Ebola? Kdor po takšni perverziji (izkoriščanju surovega trpljenja za čisti dobiček, surov DENAR) ni za vekomaj ugasnil tega radia...
šaljivec: danes zjutraj sem previjal svojega otroka, in ko sem že skoraj končal, glej ga korenjaka, zopet me je presenetil z "novo pošiljko".
Ali pa one finte, ko pokličejo nekoga, ter se delajo neumnega - češ da totalno nič ne ve - in potem vsi čakajo, kako bo nesrečna žrtev odreagirala? Pa dajte, takšne igrice smo se igrali v 8. razredu devetletke, sedaj pa v njih ''uživa'' narod, odrasli narod - ljudje - ki bi morali mladim povedati Zgodbo o Ljubezni?
poglejmo še drugo polovico iste plati medalje.
Ljubezen, Mlada Ljubezen - kako sveta stvar! Kako globok izvir, kako najgloblja intima. Z njo vstanemo ali propademo. Usodna je.
Ohh, kakšna perverzija!! Vrtijo nam dan za dnem komade o ljubezni, o nesrečni ljubezni, ter po komadu, ki je govoril o tem, da sedaj, ko sem te izgubil, ne morem več živeti, veseli radijec nadaljuje: "Takole, lep komad na ta sončen dan, upam, da uživate z nami in - varno na cesti!".
To ni nič drugega kakor raz-intimljenje človeka - vsaj v simbolnem smislu nam jemljejo tisto, kar je najbolj naše, najbolj skrito in edino vredno: to vzamejo in se smehljajo ter nam voščijo "upam, da uživate ter da vam je v naši družbi prijetno. Ostanite z nami še naprej!" ter se hihitajo. In če nimamo 'najbolj notranjega', imamo le še bolj 'zunanje', in na koncu smo samo še - larfe.
Oh... To je resna zadeva. Teh procesov in stanj se ne zavedamo, ker smo jih že zdavnaj posvojili. Hočem reči: Stalno vrtijo komade o ljubezni (kar je na zahodu ''ljubezen'', to je na (bližnjem) vzhodu Bog oz. duhovnost, nacionalni ponos, očetnjava (?)). Stalno vrtijo komade o ljubezni (ki je v resnici najbolj Mi, to, kar smo kot Bogo-ljudje, kot Ljudje!!!), in se zraven smejijo, ter govorijo, kako je lep dan. Raz-vrednotijo nas, raz-galijo, da hodimo okoli kot živi Nagci, Prostaki - hodeč po podhodu slišimo iz zvočnikov živahni komad o tem, kako smo izgubili ljubezen, ter se malo gledamo in malo ne. In potem reče radijec: "Naa cesti Ljubljana-Koper..." To pomeni, da ne obstajamo več kot 'ljudje s srcem, zmožno ubijanja' - to je namreč eno od dostojanstev človeka, ampak obstajamo kot 'prazne larfe'.
Ne vem, če sem ubral pravo zaporedje besed, da bi vsaj malo nakazal, za kakšen problem gre. Lahko bi storil bolje.
Kdaj bomo spoznali, da imamo dostojanstvo Bogo-človeka? Človeka?
Treba je reči, da se 1.,2., in 3. program Radia Slovenija in Radio Ognjišče zdijo izvzete iz ostre obsodbe, zadnji vsaj zato, ker svoje ideologije ne zakriva.
