kako se reši vesolje

tako da se nekomu pove kaj modrega in on prepozna resnico v tem in zato ne umre prezgodaj.


veliko stvari bi povedal.


o tem, da nam manjka načelnosti - pa ne kakor da bi bili premalo načelni, ampak tako, da načelnosti sploh ne poznamo, ne vemo, kaj pomeni.
ko bereš knjigo - reci ji Siddharta, reci ji Gandhi - vidiš, kaj je načelnost.
In ne tako, da kar rečem, to storim (to znamo, to že znamo), ampak tako, da kar mislim, tega se držim. Nihče ne ve za moje sklepe, a trdnejši naj bodo kakor življenje ali smrt - z njimi naj umrem ali vstanem. Ne poznamo tega.

Mi ne poznamo - herojstva. Ne poznamo tragedije (s krščanstvom se tragedija konča, tako so nas pravilno učili že v Šoli)

Če to in ono, potem sem propadel - potem sem propadel na veke vekov.
Če to in drugo, potem mi je blagor - potem mi je blagor na veke vekov.
Ne poznamo radikalnosti, veste, česa ne poznamo -

usodnosti.

Sveta Nebesa - pokoj vseh svetih - onemogočajo - s tem da so - ne glede na naša dejanja, na doživetja, ne glede na karkoli! - onemogočajo Trenutek, onemogočajo to, da bi se kaj (karkoli!) zgodilo, onemogočajo Usodnost.

Da, morda nam premalo grozijo s peklom - kot da je povsod samo usmiljenje, večna nebesa za vse in vsakogar. Ne, pekel je tudi večen. Mora biti. Brez večnega pekla so tudi večna nebesa prazna beseda.

(Lepo je dejal prijatelj Capuder - tistim, ki jim trenutki niso dovolj, tudi večnost ne bo.)

To sem hotel povedati, da ne poznamo usodnosti (brez usodnosti pa ni ničesar (usodnega, pomembnega, eksistencialno pomembnega))

potem pa bom še nekaj povedal.

Priljubljene objave