nič ni brez posledic
škoditi ne more... rečejo, in ubijejo mladega človeka.
vzgoja človeka v okvir krščanskega dogmatičnega sistema ne more biti brez posledic. aksiom.
posledice:..
ne morem biti večno razpet med dva bregova: krščanski svet (čeprav hoče biti krščanski v svoji super-konfesionalnosti 'ni ne Juda, ne Grka, ne Kristjana') in svet, ki to ni, oz. noče biti.
ne morem. ne da se biti večno razpet med ti dve nosilki identitete.
z vsem spoštovanjem (tudi tistim, ki ga ne premorem) do skrivnosti krščanske ustvarjajoče (poesis) teologije, ki odpira svet v prostranstva onkraj dejstev..
tudi ta - še tako čudovita teologija - ne more zajeti in slediti odkritjem novodobne antropologije in sociologije ter razvoju družbe in človeka v njej.
Dobro, velikonočno krščanstvo. Velika noč. To je to, to je Kristus. Ampak...
A ostati ukalupljen v strukturo krščanskega teološkega sistema - vsak sistem je pač sistem.
Dobro, lahko rečemo Kristus - in s to čudovito besedo odpiramo svet onkraj dejstev, ampak ...ne sistema!
Nič ni brez posledic. Vsako namenjanje pozornosti nečemu je odtegovanje pozornosti nečemu drugemu. Nič ni brez posledic. Še najmanj pa krščanska pastorala.
Če smo obkroženi z nekim besednjakom, ki nam je (delno) nerazumljiv, to ni brez posledic. Krščanska pastorala! Naj to ne bo religija.
Bog - pustite mu njegovo mesto.
Problem krščanske pastorale - ne zaveda se, da je radikalno odgovorna za stanje naše družbe (Cerkev je namreč v družbi (po neki definiciji) tista, ki naj bi prinašala Odrešenje, Božje stvari).
Ne morem biti več razpet. Zapustil bom svoje pleme.
Ne-beseda
vzgoja človeka v okvir krščanskega dogmatičnega sistema ne more biti brez posledic. aksiom.
posledice:..
ne morem biti večno razpet med dva bregova: krščanski svet (čeprav hoče biti krščanski v svoji super-konfesionalnosti 'ni ne Juda, ne Grka, ne Kristjana') in svet, ki to ni, oz. noče biti.
ne morem. ne da se biti večno razpet med ti dve nosilki identitete.
z vsem spoštovanjem (tudi tistim, ki ga ne premorem) do skrivnosti krščanske ustvarjajoče (poesis) teologije, ki odpira svet v prostranstva onkraj dejstev..
tudi ta - še tako čudovita teologija - ne more zajeti in slediti odkritjem novodobne antropologije in sociologije ter razvoju družbe in človeka v njej.
Dobro, velikonočno krščanstvo. Velika noč. To je to, to je Kristus. Ampak...
A ostati ukalupljen v strukturo krščanskega teološkega sistema - vsak sistem je pač sistem.
Dobro, lahko rečemo Kristus - in s to čudovito besedo odpiramo svet onkraj dejstev, ampak ...ne sistema!
Nič ni brez posledic. Vsako namenjanje pozornosti nečemu je odtegovanje pozornosti nečemu drugemu. Nič ni brez posledic. Še najmanj pa krščanska pastorala.
Če smo obkroženi z nekim besednjakom, ki nam je (delno) nerazumljiv, to ni brez posledic. Krščanska pastorala! Naj to ne bo religija.
Bog - pustite mu njegovo mesto.
Problem krščanske pastorale - ne zaveda se, da je radikalno odgovorna za stanje naše družbe (Cerkev je namreč v družbi (po neki definiciji) tista, ki naj bi prinašala Odrešenje, Božje stvari).
Ne morem biti več razpet. Zapustil bom svoje pleme.
Ne-beseda
