zakaj govoriš
Veni, Sancte Spiritus.
Veni, Sancte Spiritus.
Veni, Sancte Spiritus…
Bal sem se, da bi me ujel nepripravljenega.
Prve snežinke so prihajale kot sli brezbesednega, kot bi
hotele pričevati o točno nečem (in kot bi vedele, da prinašajo za nas nepričakovano
odrešenje). Lahko bi jih preštel. Lahko bi vsako poklical po imenu. Veni,
Sancte Spiritus. Praznovali bomo.
 |
| Skica obredne dvorane za prvi sneg |
Ujela si me, ko sem bil nepopoln. Samo takšnega me lahko
ujameš. Neujetega v lažni smisel misli.
Snežinke – brezštevna množica pričevalcev tišine, ki pojejo svoje sporočilo v plesu s svetom, v
katerega so prišle. Prekrile bodo ta svet - ki ne bo nikoli več enak. Za vedno
bo pod snegom tišine ostalo nekaj, kar je bilo, in na to lepo in tiho smrt se
bo odtisnil nov korak..
Prišli so po nas. Praznovali bomo. Nič niso rekle. Tega prej
še ni bilo. Zakaj govoriš, so rekle.
Tiha smrt se je ulegla na obzorje dneva. Smrt tega, česar ni bilo.
Ples je najvišja oblika
bivanja.
Kje je molitev ob prvem snegu, kje so ceremoniarji, da nam povejo, kam naj gre kdo, kdo naj se prikloni in v katero smer. Kdo naj da komu roke, katero pesem naj zapojemo. Kdo naj gleda koga v oči in kdo naj komu stopi sneg s telesa. Kako se reče obredu ob prvem snegu in v katerih ustih so navodila.
Kje je molitev ob prvem snegu, kje so ceremoniarji, da nam povejo, kam naj gre kdo, kdo naj se prikloni in v katero smer. Kdo naj da komu roke, katero pesem naj zapojemo. Kdo naj gleda koga v oči in kdo naj komu stopi sneg s telesa. Kako se reče obredu ob prvem snegu in v katerih ustih so navodila.
Vse se spreminja v tišino, v belo, ne prepoznam več
prejšnjih oblik. Ali je takšna smrt sploh še smrt? Ali je smrt pod tišino snega
sploh smrt. Ali ni to povišanje umirajočega v to, česar si nikoli ni mogel
predstavljati; mar ni smrt pod breztežno težo snežink podobna rojstvu Boga?
Počasi bomo pozabili na večnost, ki nas je rodila za nove
vekove.
Tiho pada sneg.
